SLJADOLET
M Vlašič / G. Sulejmanovič / B. Grabnar, M. Vlašič |
| Nazaj |
KONČNO JE PRIŠEL AVGUST, JUTRI GREVA NA DOPUST,
BOVA ŠLA NA JUŽNO MORJE, DA RAZŠIRIVA OBZORJE, NAMA BO LEPO,
BIL JE RES LEP VEČER, V SEBI ČUTIL SEM NEMIR,
KO SEM HOTU ŽE ZAČET, JE REKLA:
JAZ BI JEDLA SLADOLED.
ZANJO VSE BOM NAREDIL, LE DA SVOJE BOM DOBIL,
BOSA SE ČEZ VROČO CESTO ODPRAVIVA V MESTO NA SPREHOD,
KO SLAŠČIČARJA ZAGLEDA, NI JI VEČ DO SLADOLEDA,
KOT DA MENE VEČ NI, GA POŽIRA Z OČMI KO TA JO VPRAŠA.
"JA TE PITAM HOČEŠ SLJADOLJED",
JI PONAVLJAL JE SPET IN SPET,
JAZ PA LAČEN LJUBEZNI GOVORIL SEM JI
NAJ POHITI.
"OČEŠ LI LJIMUN COKOLJAT",
JAZ SE HOČEM LE Z NJO MEČKAT,
A KMALU MI JASNO BILO JE DA Z NJO
NIČ NE BO.
VES VEČER IN DOLGO V NOČ, JE KLICALA NA POMOČ,
POJEDLA TOLK JE SLADOLEDA, DA BILA JE ČISTO BLEDA,
BILO JI JE SLABO,
SEM PRIJEL JO ZA ROKO, JI GOVORIL: "BOLJE BO".
KO TOLAŽBA JE PRIJELA, BRŽ JE K NJEMU ODHITELA, V SLADOLEDNI RAJ.
TISTO NOČ SVA SE RAZŠLA, ONA K NJEMU JE ODŠLA,
ZDAJ ZARAD LJUBEZNI PRAVE, PEČE BUREK IN BAKLJAVE DAN ZA DNEM.
SREČAL NOVO SEM DEKLINO, RAJE PELJEM JO V KINO,
TUDI BREZ SLAŠČIČARJA IN BREZ SLADOLEDA ME RADA IMA. |
| Nazaj |
|
|
|
V kolikor v svojem računalniku nimate nameščenega Real Playerja,
ga lahko namestite s klikom na spodnjo sliko:
 |
|
